V čudni fazi sem, zato čudno razmišljam in čudno pišem. Vse je čudno...
Obožujem: občutek sveže posteljnine na koži, vonj domačega mehčalca, vanilijo v vseh možnih oblikah, pisanje, učenje, vožnjo po prazni cesti, medtem ko se vrtijo moji najljubši komadi, glasno petje v avtu, nekatere profesorje, sproščeno plesanje ob najljubši glasbi, sveže prepleskane stene, svoj parfum, svoje čevlje, naravo, ženstvenost pri ženskah, možatost pri moških in mešanje obojega pri obojih, pse, Miyazakijeve risanke, tigrovo mast, tek pozimi, zimska jutra v postelji, obujanje lepih spominov in pozabljanje grdih, močne družinske vezi, prijateljstvo, partnerstvo, življenje v ednini, še raje v dvojini, najraje v množini, neverbalno komunikacijo, čeprav je redko kdaj možna, brokoli, cvetačo, fižol, fotografije najljubših ljudi in krajev, japonsko urejenost in spoštljivost, bordanje, sedenje v družbi odličnih ljudi do jutra, vse ljudi, ki me očarajo, tiste, ki verjamejo vame in me spodbujajo pri tem kar rada počnem, svojo preveč radodarno in preveč razumevajočo mamo, nekoliko smotanega očeta, velikega brata, majhno nečakinjo, polsestro, ki je moja cela sestra, vijolično namizno luč, kuhanje, prehranjevanje, pomerjanje, kupovanje in kombiniranje oblek, modo, vse kar je prisrčno, majhne otroke, gube na obrazih starih ljudi, nošenje babičinega in maminega nakita, ohranjanje stikov, sedenje v pižami do kosila, volnene nogavice, svoj ipod in računalniček, rojstnodnevna voščila, obdarovanje drugih, prejemanje daril, spanje v nogavicah, mavrico, sonce, pahljače, vožnjo s tramvajem, kolesarjenje po Ljubljani, nakodrane lase, modre oči, dobre nadeljevanke, ritualno umivanje zob, čičenje, rože povsod, kjer je možno, vse letne čase, ljubezen, sanjarjenje o popolni prihodnosti, Starbucks kavo, občutek varnosti, vse, ki me nekaj naučijo, karmo, ker poskrbi za vse.
Ne maram: umazanije, neodgovornih ljudi, jokanja brez razloga, ljudi, ki mislijo, da me po nekaj urnem pogovoru poznajo, obsojanja, stenic (aka smrdljivcev), širjenja slabe volje, bežanja pred problemi, nepravičnosti, naftnih derivatov v kozmetiki, umetnih vlaken, restanega krompirja, ljudi, ki zatirajo druge, tistih, ki me ne sprejemajo takšne kot sem, lenobe, uvelih rož, umazane wc školjke, pokopališča, občutka negotovosti, ki je moj zvesti sopotnik, javnih stranišč, rumenih slik, neprijaznih uslužbencev, bratove sobe, kratkih dni, praznih obljub, pisanja na silo, preprog, mačk, tipov, ki lulajo mimo školjke, zobnega kamna, odvzema brisa, odvzema krvi ali drugih telesnih tekočin, dalmatinske glasbe, nekaterih ljudi, vsiljivih tipov.
Všeč so mi: nosečnice, otroške igrače, barve, vitalni ljudje, smešne nadeljevanke, japonske risanke, sončnice, lepi fantje, prijazni ljudje, okraski na hrani, slike na stenah, vzorci na oblekah, denar na računa, plus na računu, pohvale za dobro storjeno delo, ljudje, ki se držijo obljub.
Rada se obsojam zaradi že storjenih napak in ne opažam tistih, ki jih trenutno delam, rada imam iskrenost in direktnost, čeprav včasih bolita. Zagotovo ne toliko kot laži in hinavščina.
Včasih (sem) rada: depresivna, dramatiziram brez razloga, ogovarjam, kompliciram, kjer ni potrebno, pametujem, širim slabo energijo, težim, cel dan preživim v postelji s spuščenimi roletami, preveč zaupam napačnim ljudem, premalo pravim, sem samodestruktivna, preveč analiziram, sem zaletava, ne cenim vsega kar imam, iščem nekaj, česar ni, ne znam brzdati čustev, se sesujem, samo zato, da bi se lahko spet sestavila, probleme rešujem z bežanjem, ne upoštevam dobrih nasvetov, ogovarjam, pametujem, preveč upoštevam tuja mnenja, izgubljam stik sama s seboj in zato ne vem kaj hočem, poslušam depresivne komade samo zato, da bi jokala, preveč upoštevam tuje želje, premalo svoje, sem površna, se premalo ukvarjam s športom, ne delam tistega kar bi morala, ampak samo tisto kar hočem, sklepam kompromise sama s seboj, se dokazujem ne vem komu, bremenim druge s svojimi problemi, me bremenijo tuji problemi, zapravim preveč denarja po nepotrebnem, v neprijetnih situacijah se obvezno osramotim, dovolim ljudem, da me izkoriščajo, samo zato, da bi mi dovolili početi tisto v čem uživam, se bojim realnosti in prihodnosti, si želim, da me ljudje ne bi mogli prizadeti, preveč potrebujem neverbalno komunikacijo, obsojam obsojanje, dovolim ljudem, da me prizadenejo, prizadenem ljudi, se preveč zanašam na karmo.
Sovražim...ne vem kaj sovražim. Bolj malo stvari. Največkrat sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar