Faks

Kot je razvidno iz naslova, bo ta post namenjen mojemu študiju, ki se počasi izteka. Sicer intenzivno delam na tem, da bi se to razvijalo res počasi. Pa vendar je tukaj obveljala stara modrost naših prednikov, da se tudi počasi daleč pride.
Zadnje čase sem bila v kar nekaj situacijah, ko so me ljudje spraševali zakaj sem se odločila za ta študij. Ponavadi sem v takšnih situacijah profesorjem in ljudem "na položaju" nabluzila nekaj romantičnega, kar zveni spoštljivo do smeri, profesorjev in da bi jaz izpadla bolj resna. Tukaj tega ne bom počela, ker mislim, da ni bojazni, da bo ta blog kdaj prišel v roke mojih profesorjev. Če pa že, se bom pa spremenila v noja in glavo zakopala v zemljo.
Torej, po pravici ne vem zakaj sem vpisala na ta študij. Ful sem si želela it na medicino, ampak  v gimnaziji sem bila bolj lene sorte, zato je ta možnost kar hitro odpadla. Potem sem imela idejo, da ne bi šla takoj na faks, ampak bi popravljala maturo in potem šla na medicino, ampak idejo o neštudiranju mi je mama kar hitro izbila iz glave. Rekla je da grem lahko na faks, če ne mi bo kupila kravo in nato še sarkastično dodala: "Ljubica moja, ti se odluči." Ona je sicer bila zelo vesela, ker sem bila tako nesposobna in nisem mogla na medicino, ker mi je to ves čas poskušala izbiti iz glave. No, in jaz sem se namesto za kravo odločila za faks. V letih študija sem se še marsikdaj tepla po glavi, ker nisem vzela tiste krave. Mami sem ponujala naj mi jo pa le kupi, ampak ona je spet sarkastično odvrnila: "Ljubica, sama si se odlučila". Pustila me je naj tonem v dreku. Svojega lastnega otroka. Jejhata, mati!
No, pri izbiranju smeri, sem se po liniji najmanjšega odpora odločila za jezike, ker je to bilo edino kar mi je šlo z relativno malo truda (čeprav je japonščina to teorijo zavrgla). Potem so mi si predlagali angleščino, nemščino, francoščino, ampak Iva "the upornica" (Joj, če bom kdaj imela otroka, kot sem bila jaz, ga bom tako tepla!) je brez premisleka rekla: "Ne pa ne bom!". Nekako sem imela v glavi japonščino, ker mi je zvenela zanimivo in novo in poseblo, bla, bla. Poleg japonščine sem pa morala vzeti še eno smer in ko sem s prstom šla po razpisu, je moja češka kri (za katero takrat sploh še nisem vedela) zavrela in prst se mi je ustavil na češčini. Ne, saj ni res. Omejitve ni bilo, zato sem se vpisala na to. In to je bilo to. Nič preveč romantičnega.
Čeprav nisem vedela kaj me bo na faksu čakalo in nisem niti sanjala, da bo na trenutke tako težko kot je bilo, danes moram reči, da sem glede na razvojno stopnjo svojih možganov iz tistih časov, presenetljivo dobro izbrala. Pravzaprav, mislim, da ne bi mogla izbrati bolje. Ta faks mi je bil pisan na kožo in mogoče celo usojen. It's karma, baby! Wow, tokrat prvič nisem preklela karme :)