Panč: the sequel

Uf, s Pančem se bom naučila redno objavljat. Včeraj je potekal moj drugi večer Panča (za ves normalen svet je to bil tretji večer). Vreme je s svojim smislom za humor zagodlo organizatorjem, tako da smo se morali prestaviti v Cvetličarno, kjer so pozabili instalirati prezračevalne naprave in smo bili kot piščančki v Pivki (brez faktorja prisrčnosti). Na začetku smo preklinjali vremenarja, a ko je začelo deževati, smo mu v duhu človeške hinavske narave peli hvalnice.
Med prvimi sta se na odru zvrstila Janez Trontelj (Ja, tudi mene zanima ali je kaj v sorodu z vremenarjem, ki ga vsi imamo radi.) in Krešimir Rich. Oba sta bila zelo smešna, kljub temu, da nista tako zelo znana kot naš Nos, mislim Vid ali njihov Volkodlak, mislim Ivan. Za njima je nastopil prijazni prodajalec iz Madnessa, Klemen Bučan, ki nam ni prodajal bučk (haha, danes jih pa stresam). Njegov nastop je bil bolj podoben sproščeni večerni pijači v Mačku v družbi goofy prijatelja. Nato je na oder prišla strgana (v pozitivnem smislu) Marina Orsag. Za njo pa še veteran stand up scene Lijepe naše pa čeprav ni Lijepi naš, Pedja Bajović. Last but not least je na oder prišel Nos, s seboj  pa je pripeljal Vida in Frizuro. Karizmatični Vid se je  posvetil norčevanju iz svojih fizičnih pomanjkljivosti, vračanju kajle Šariću ter takšnim in drugačnim aktualnostim. Svoje šale je začinil z obilico moralnih naukov, kar me je nekoliko spomnilo na maturantski izlet, ko ti vsi delijo pametne nasvete (v tistih letih se temu reče soljenje pameti), ampak ti jih v resnici ne, saj je vse spretno kamuflažirano v šale, zato da bi si ob smehu zapomnili tudi modre besede, čeprav vsi vemo, da si modrih besed nihče ne zapomni.
Po "drugem" večeru Panča, sem bila zelo zadovoljna. Upam, da bo danes vreme bolj naklonjeno, zato ker je na gradu vzdušje resnično veliko boljše. Sicer sem nekoliko skeptična, da bo sploh možno preseči včerajšnji vrhunec festivala.
V nadaljevanju: kaj nam bo prinesel zaključni večer Panča in o tem kaj sem se med festivalom naučila.