"Generacija-x", "generacija-y" in "generacija-z"

Pred nekaj meseci sem med čakanjem na vrsto v frizerskem salonu v Zagrebu, v neki reviji našla zanimiv članek o t.i. generaciji Y. Danes pa "zgooglam" generacijo x in, glej ga zlomka, naletim na isti članek v slovenščini, ki mi je prišel prav pri osveževanju spomina. -Generacija-x je generacija 60. let, generacija tako imenovanih "baby-boomerjev". "Generacija-y" pa naj bi bili vsi mi, rojeni od 80. let do novega tisočletja. "Generacija-x" je bolj ali manj bila povsem drugačna kot mi.
Mi naj bi bili bolj dovzetni za eksperimentiranje, predvsem z drogami. Alkohol nas baje ne zanima. Naj bi bili bolj strpni do vsega drugačnega. Skrbimo za videz in svoja telesa, všeč nam je romantika, smo bolj realni, pozneje izgubimo nedolžnost, bojimo se spolnih bolezni, poslušamo rave, jemo "bombone", skejtamo, bordamo, plešemo...Delodajlci nas imajo raje kot prejšnjo generacijo, ker smo samoiniciativni in zagnani. Ne pustimo se podrejati, saj se zavedamo svojih pravic, na katere tudi opozarjamo.
Potem pa človek vstopi v KMŠ ali na kakšno srednješolsko žurko in slika je drugačna. Alkohol (ne toliko droge) teče v potokih, pol ljudi je v politih oblekah, če so sploh še na njih (skrb za videz). Muzika ne spominja toliko na rave, kot na neke "tidl-didl tv-pink scene". Stopim do šanka in vidim, da en "lepi dasa", "naklan" do konca, med borbo s svojim jezikom, ki ga ne uboga več, osvaja eno dekle s takšnimi izjavami: "Jebemti si dobra! in "Ka bi ti delu!" (mmmm romantika). Zagotovo je verjetno vsaka ženska že doživela podoben scenarij. Stranišče je polno pijanih ljudi, ki so zelo intimni, brez predsodkov, naslednji dan jim je pa potem vsem žal (strah pred spolnimi boleznimi, kasnejše izgubljanje nedolžnosti). Potem ta isti "lepi das" drugo jutro pride v službo in pokaže samoiniciativo. Yeah right. Delodajalec ga verjetno prenaša, ker je njegov šef od tega "mladega upa" oče ali stric ali družinski prijatelj.
Res je, da danes veliko več ljudi študira, ampak to nima veze z našimi ambicijami. Pač je to edini način, da se nadaljuje brezskrbno življenje, pa še zastonj je. Sicer pa, če bi prešteli koliko ljudi, med tistimi, ki so uradno vpisani na faks, dejansko študira, bi se število zagotovo prepolovilo.
No, ja zagotovo ni vse tako črno, ampak če ste že seznanjeni z mojim pisanjem, potem so vam določene stvari jasne.
Bolj kot ta naša "generacija-Y" me fascinira nova generacija. "Generacija-z", če jo lahko tako imenujem, ki je v svojih dvajesetih takšna kot smo mi bili v svojih srednješolskih letih. Ko jih gledam, imam občutek, da je med nami 30 letni prepad in ne 5 letni ( pa še tako smo obsojeni na srečevanje z njimi na fakulteti, v službi, njihovi otroci bodo pretepali naše :). Hodniki fakultet izgledajo kot so pri nas izgledali hodniki gimnazije. Oni so bili rojeni s polovico znanja tega sveta, namesto medvedka so v roke dobili miško. Pametni so, da boli glava in tega se zavedajo. Na fakulteto so prišli, da bi izobraževali učitelje in ne obratno. Medtem, ko smo mi v prvem letniku faksa sedeli tiho kot miške, z očmi velikimi kot lubenice, so oni naše popolno nasprotje. Pametujejo, so glasni, otročji in nasploh nadležni. Mi smo se se za vse nepravice pritoževali za hrbti profesorjev (razen, če nam jespodletelo in smo se znašli v bližini dotičnega profesorja, nakar smo skoraj umrli od sramu), oni to delajo pred njimi in brez sramu. Najbolj stresna izkušnja letošnjega letnika, je bilo tolmačenje japonščine brucom, ker so sošolki pred mano (ki je ena izmed najbojših študentk našega etnika) razjasnili, da ona nima pojma o tolmačenju, ker je imela v naprej pripravljene prevode. Oni nam bodo še povzročali preglavice.

Med pisanjem sem se spomnila na ti dve pesmi (ta druga je za "generacijo-x",v čast mojih staršev, jaz pa ob poslušanje tega "komada" umiram od smeha): http://www.youtube.com/watch?v=BE9CXWV1alg&feature=channel
http://www.youtube.com/watch?v=SSHj16lbHwo&feature=related