Staram se. To je misel, ki me zadnje čase velikokrat prešine. V bistvu vsakič, ko me nekdo vpraša po moji starosti in jaz vsakič odgovorim 20. Potem se pojavi glasek v moji glavi, ki reče: "Ne, ne ljubica, nisi več 20. Zdaj si 23." In jaz se nato vljudno popravim, mislim si pa: "WTF?!! 23?! To pomeni, da bom nasledenje leto 24 in leto po tem 25 in leto po tem 26 in leto po tem 27 in leto po tem 28 in leto po tem 29 in leto po tem...(tukaj naredim dolgo pavzo, zmanjka mi sape in močno izbuljim oči)... 30!" Ko sem bila najstnica, sem vedno čakala ta dvajseta leta, ker sem jih povezovala s samostojnostjo in dejansko sem bila tako glupa, da sem mislila kako super mi bo, ko bom končno lahko izbrisala še zadnjo enko v številki svoje starosti. Koza neumna! Sovražim te mlada Iva! Kaj bi zdaj dala za postavo in kožo iz tistih časov in to, da bi največji problem tedna bil kam bom šla med vikendom in kaj bom oblekla, ter da bi brez slabe vesti lahko parazitirala na maminem računu.
Saj, če pogledam svoje prijatelje in sebe, dejansko lahko zatrdim, da nam je zdaj najlepše in mi smo zdaj najlepši, ker smo popolnoma razviti in osebnostno izoblikovani, smo še vedno pri močeh, smo zdravi, nekateri so uspešni in si že ustvarjajo kariere. Ampak od zdaj naprej gre vse na slabše. (Upam, da vsaj stanje na tekočem računu ne bo sledilo tem trendu). Vedno bolj bomo zgubani, počasi nas bodo začele napadat bolezni, kosti bodo začele nenadzorovano pokat, pogledi bodo vedno bolj motni, začeli bomo pozabljat, nam ženskam bodo zize zlezle k popkom, tipom...no, ne vem kak je to pri tipih...kaj jim mošnja upade ali kaj? Kakorkoli že, tudi njim se bo zagotovo nekaj obesilo, če ne nič drugega, kup otrok za vrat.
Nekje vmes bomo morali nehat bordat(Smučarji so zato na boljšem, ker bodo lahko smučali do smrti. Ne predstavljam si pa ene stare tetke na bordu. Čeprav dokler ne doživiš, ne verjameš Bomo videli kako bo s tem.), ne bomo se več mogli potapljat, na potovanjih bomo hodili samo še po muzejih in avanturo bomo iskali v živalskih vrtovih. Ko bomo za volanom, nam bodo mladi stiskali fakiče in speljevali bomo samo še v tretji prestavi. Še preden se zavemo, se v ogledalu ne bomo več prepoznali, smrdeli bomo po zdravilih, nosili bomo proteze, sklepi nam bodo škripali kot stara nepodmazana vrata, mladi bodo kričali na nas in živcirali jih bomo, na hladilnikih bomo imeli napis "vzemi bilobil!!!", med kosilom bomo nahranili še psa pod mizo in ves čas bomo mlaskali, tudi ko nam bodo usta prazna. No, preden vas spravim v depresijo, bom raje nehala. I think you get the picture.
Zato zadnje čase prihajam do samo enega zaključka. Treba je uživat. Zdaj. Takoj. In treba je telovadit. Redno, brez izgovorov, ker to je dobra naložba za prihodnost. Mogoče je tole še nekakšen zadnji ostanek mlade Ive, ampak mislim da se moramo vsaj potrudit sledit svojim sanjam (kakršne koli že so), da nam nekoč ne bo žal in se ne bomo spraševali kaj bi bilo, če bi bilo... In treba je odpreti varčevalni račun za plastične operacije!
Za konec vas puščam s tem komadom...
http://www.youtube.com/watch?v=n7CuJ8cR9sg
well said, še posebi zadn del o uživanju in telovadbi. Drugač pa mislim, da ni treba ne vem kak fejst premlevat ta neizogibna dejstva staranja, ja, staramo se, enkrat bomo čist zgubani itd. ampak dokler veš, da delaš na tem da boš zdrav, si lahko na nek način miren in se lažje sprijazniš s spremembami. mislim, da je ful hudo ženskam, ki so se celo svojo mladost definirale s samo enim pridevnikom LEPA... ko izgine nekaj kar kao si ti, je depresija neizogibna, in zato mislim, da mora ženska poleg "negovanja" svoje lepote nujno negovat še svoje možgane v smislu, da se skos nekaj učiš, delaš nove stvari, probaš različne hobije od štrikanja do učenja kitajščine (you get the point right?) če neguješ še vse svoje druge aspekte, potem lepoto brez problema zamenjaš za modrost (no, al se pa vsaj tak fino potolažiš :)))
OdgovoriIzbrišiObožujem tvoje komentarje! :)
OdgovoriIzbriši