Zadnji nastop

V ponedeljek smo zaključili z delavnicami. Imeli smo zadnji nastop v Dicu in folka je blo kar precej več kot zadnjič. Nihče "moj" ni prišel, ampak nekako mi je to ustrezalo, ker sem že tisto jutro vedela, da nastop ne bo najboljši. Ne vem zakaj, ampak imela sem slab feeling (in to z razlogom). Trust your instincts woman! Pa saj nastop sam ni bil totalno beden, seveda bi ga bila sposobna speljati veliko bolje, ampak moje  počutje je bilo totalno bedno. Izžrebala sem nesrečno enko. Prekleta enka, sovražim jo in vedno se je bojim. Takoj ko sem jo potegnila, sem vedela, da mi ne obeta nič dobrega. V trenutku, ko sem stopila pred publiko, sem hotela pobegniti nazaj za zaveso. Ob odru so stali neki mulci, ki so že pred mano heklali Težkega. Meni so dali mir, ampak njihova prisotnost in energija v "mojem" prostoru sta me motila. Že na začetku se mi je zapletlo. Prva fora je pogorela. Totalno. Še črički so utihnili. Sej je bilo z razlogom. Vseeno sem se uspela izvleči. Ma, na koncu je vse skupaj bilo ok, ampak marsikaj je bilo veliko slabše kot ponavadi. Med celotnim nastopom sem v glavi imela samo eno misel: hočem dol z odra! Nikoli prej mi ni bilo tako bedno. Trema je itak bila vedno pristotna, poleg nje tudi nesigurnost in strah, ampak nikoli se nisem počutila tako, da bi hotela pobegniti. Po nastopu sta me preželi razočaranost in žalost. Bila sem jezna nase, ker sem vedela, da sem si za vse kriva sama, pa tudi zato, ker sem se počutila tako kot sem se. Ker sem si sploh dovolila, da se tako počutim. V glavi sem si zastavila, da je ta nastop pomemben, ker naj bi na njem pokazala koliko sem napredovala, česa sem se naučila, si mogoče malo nabila samozavest, ampak na koncu nič od tega  ni bilo uresničeno. Izpadlo je, kot da se  ničesar nisem naučila in imela sem občutek, kot da stojim na prvi uri delavnic. Pod vplivom negativnih čustev, se še simpatičnega priznanja nisem veselila. Počutila sem se, kot da si ga sploh ne zaslužim. Spet sem se uspela sabotirat in si uničit še tisto malo samozavesti, ki sem je še imela na zalogi iz Gromke. Ne vem, mogoče je pa za vse kriv pms. Danes se sicer počutim bolje in nabrala sem si nekaj nove energije in volje za trud. Le pogumno z glavo skozi zid! Samo še čustev se moram znebiti. Veselim se novih izzivov.