Brrr...

Juhuhu, zima je tu! Že dolgo časa si želim takšne zime kot je ta. Hladna, ledena in neusmiljena, kakršna je bila tisto leto, ko se je Luka rodil (ne da js vem kak je bilo takrat, stara sem bla le 2 leti,, sam mati o tem vedno govorijo). Zdaj, ko je končno tu, si želim, da bi se vrnila nazaj na sever ali kjer koli je že doma, ker me zebe! Fuck off Zima! Bedna si! Vidim, da sploh nisem pripravljena na takšno zimo. Ne vem kaj mi je storiti. Eh, najboljš da grem v shopping :) Ne, hecam se. Nimam niti za burek.
Vonj po zimi, zaledenele sveče na strehah in v nosovih, solzne oči, zaledeneli avti, kupi oblek, ki ohromijo ude, stiskanje pod odejo, vroče kopeli, volnene gamaše, ki mi jih je naredila baka, ko je bila še živa, otroci na sankah in v socialističnih kombinezonih, kakršne smo nosili, ko smo bili majhni, psi med igro v snegu...vse to so posebne radosti zime. Lepa je, mar ne? Premislila sem se, mi je že spet všeč.
Aja, nastop v Brežicah mi je bil všeč. Ne da se mi še pisat o njem, bom kdaj drugič. Celo prvo sliko z odra imam! Juhu, zdej mi noben ne more reči, da nisem stand up, ker imam sliko! Hahaha (smeh zadovoljstva).
A pa dej no, obrazce za Japonsko sem polila s cedevito. Kera budala sm!